Kaj je "Pravi magisterij"?

 

V več sporočilih vidcev z vsega sveta nas Gospa nenehno kliče, naj ostanemo zvesti »resničnemu učiteljstvu« Cerkve. Samo ta teden spet:

Karkoli se zgodi, ne odstopajte od naukov resničnega Učiteljstva Cerkve Mojega Jezusa.  -Gospa Pedru Regisu, 3. februar 2022

Otroci moji, molite za Cerkev in za svete duhovnike, da bi vedno ostali zvesti resničnemu učiteljstvu vere.  -Gospa Giselli Cardii, 3. februar 2022

V zadnjem letu se nam je v zvezi s to besedno zvezo obrnilo več bralcev in se spraševalo, kaj točno pomeni »pravi magisterij«. Ali obstaja "lažni magisterija"? Ali se to nanaša na ljudi ali lažni svet itd.? Drugi so špekulirali, da se nanaša na Benedikta XVI. in da je Frančišek neveljaven itd.

 

Kaj je Magisterij?

Latinska beseda magister pomeni »učitelj«, iz katerega izhaja beseda magisterij. Izraz se uporablja za poučevanje avtoritete katoliške cerkve, ki jo je apostolom podelil Kristus,^[1]»Pojdite torej in naredite za učence vse narode ... učite jih, da spoštujejo vse, kar sem vam zapovedal« (Mt 28-19). Sveti Pavel označuje Cerkev in njen nauk kot »steber in temelj resnice« (20 Tim 1). in se skozi stoletja prenaša po apostolskem nasledstvu. Katekizem katoliške cerkve (CCC) pravi:

Naloga verodostojne razlage Božje besede, bodisi v njeni pisni obliki bodisi v obliki izročila, je bila zaupana samo živemu učiteljskemu uradu Cerkve. Njena avtoriteta v tej zadevi se izvaja v imenu Jezusa Kristusa. To pomeni, da je bila naloga razlage zaupana škofom v občestvu s Petrovim naslednikom, rimskim škofom. —N. 85

Prvi dokaz o prenosu te magistrske oblasti je bil, ko so apostoli Matijaša izbrali za naslednika Juda Iškariotskega. 

Naj drug prevzame njegovo pisarno. (Akti 1: 20) 

Kar se tiče večnega izročila, je iz vseh vrst spomenikov in iz najstarejše cerkvene zgodovine razvidno, da so Cerkev vedno vodili škofje in da so apostoli povsod postavljali škofe. — Skrajšana krščanska doktrina, 1759 AD; ponatisnjeno v Tradivox, Zv. III, pogl. 16, str. 202

Od te učiteljske avtoritete je najpomembnejše, da so papež in tisti škofje v občestvu z njim v bistvu varuhi božje besede, tistih "tradicije, ki ste jih naučili, bodisi z ustno izjavo bodisi z našim pismom" (Sv. Pavel, 2 Tes 2:15).

… Ta Učiteljstvo ni nadrejeno Božji Besedi, je pa njen služabnik. Uči le tisto, kar mu je bilo predano. Na božji ukaz in s pomočjo Svetega Duha to predano posluša, predano varuje in zvesto razloži. Vse, kar predlaga za vero kot božansko razodetje, izhaja iz tega enega samega depozita vere. - CCC, n 86

Papež ni absolutni suveren, čigar misli in želje so zakon. Nasprotno, papeževa služba je porok poslušnosti do Kristusa in njegove besede. —PAPEŽ BENEDIKT XVI., homilija z dne 8. maja 2005; San Diego Union-Tribune

 

Vrste magisterija

Katekizem se nanaša predvsem na dva vidika učiteljstva apostolskih naslednikov. Prvi je »navadni magisterij«. To se nanaša na običajen način, na katerega papež in škofje prenašajo vero v svoji vsakodnevni službi. 

Rimski papež in škofje so »pristni učitelji, torej učitelji, obdarjeni s Kristusovo avtoriteto, ki oznanjajo vero ljudem, ki so jim zaupani, vero, ki ji je treba verovati in jo izvajati«. The redni in univerzalna Magisterij Papeža in škofov v občestvu z njim vernike učijo resnice, da verjamejo, dobrodelnosti, da ravnajo, blaženosti, v katero upajo. —CCC, n. 2034

Potem je tu še »izredna magisterija« Cerkve, ki izvaja »najvišjo stopnjo« Kristusove avtoritete:

Najvišjo stopnjo udeležbe pri Kristusovi avtoriteti zagotavlja karizma nezmotljivost. Ta nezmotljivost sega vse do depozita božjega Razodetja; razširja se tudi na vse tiste elemente nauka, vključno z moralo, brez katerih zveličavne resnice vere ni mogoče ohraniti, razložiti ali opazovati. —CCC, n. 2035

Škofje te avtoritete ne izvajajo kot posamezniki, ampak ekumenski koncili^[2]Nezmotljivost, obljubljena Cerkvi, je prisotna tudi v telesu škofov, ko skupaj s Petrovim naslednikom izvajajo vrhovno učiteljstvo, predvsem na ekumenskem koncilu. —CCC št. 891 pa tudi papež ko nezmotljivo definira resnico. Katere izjave obeh se štejejo za nezmotljive ...

… postane jasno iz narave dokumentov, vztrajnosti, s katero se nauk ponavlja, in samega načina, na katerega je izražen. —Kongregacija za nauk vere, Donum Veritatis n 24

Učna avtoriteta Cerkve se najpogosteje izvaja v magistrskih dokumentih, kot so apostolska pisma, enciklike, itd. In kot je bilo že rečeno, ko škofje in papež govorijo v svojem običajnem magisteriju prek homilij, nagovorov, kolegialnih izjav itd., se tudi to šteje za magistrsko učenje, če učijo, kar je »bilo izročeno« (tj. . niso nezmotljivi).

Vendar pa obstajajo pomembna opozorila.

 

Meje magisterija

Če uporabimo sedanji pontifikat kot primer…

… Če vas motijo ​​nekatere izjave, ki jih je dal papež Frančišek v svojih nedavnih intervjujih, ne gre za nelojalnost ali pomanjkanje Romanit da se ne bi strinjal s podrobnostmi nekaterih intervjujev, ki so bili dani brez rokavov. Seveda, če se ne strinjamo s svetim očetom, to počnemo z globokim spoštovanjem in ponižnostjo, zavedajoč se, da nas bo morda treba popraviti. Vendar papeški intervjuji ne zahtevajo niti privolitve vere, ki ji je dana ex katedra izjave ali tista notranja podložnost uma in volje, ki je dana tistim izjavam, ki so del njegovega nezmotljivega, a verodostojnega sodništva. —Fr. Tim Finigan, mentor zakramentalne teologije v semenišču sv. Janeza, Wonersh; iz Hermenevtika skupnosti, "Pristanek in papeški učitelj", 6. oktober 2013; http://the-hermeneutic-of-continuity.blogspot.co.uk

Kaj pa aktualne zadeve? Ali se Cerkev ukvarja s temi težavami?

Cerkvi ima pravico vedno in povsod oznanjati moralno Načela, vključno s tistimi, ki se nanašajo na družbeni red, in presojati o vseh človeških zadevah v obsegu, v katerem jih zahtevajo temeljne pravice človeka ali odrešenje duš. —CCC, n. 2032

In spet,

Kristus je pastirje Cerkve obdaril s karizmo nezmotljivosti v zadevah vere in morale. CCC, št. 80

Česar Cerkev nima pooblastila, je, da se avtoritativno izreče o nujno najboljšem načinu vodenja zadev, ki se nanašajo na družbeni red. Vzemite na primer zadevo "podnebnih sprememb".

Tu bi še enkrat trdil, da Cerkev ne sme odločati o znanstvenih vprašanjih ali zamenjati politiko. Skrbi pa me, da spodbudim iskreno in odprto razpravo, da posebni interesi ali ideologije ne bodo posegali v splošno dobro. —PAPE FRANJO, Laudato si ', n 188

...Cerkev nima posebnega strokovnega znanja v znanosti ... Cerkev nima od Gospoda pooblastila za izrekanje o znanstvenih zadevah. Verjamemo v avtonomijo znanosti. —Cardinal Pell, verska novinska služba, 17. julij 2015; relgionnews.com

Tudi pri tem, ali je nekdo moralno dolžan jemati cepivo, lahko Cerkev zagotovi le moralno vodilo. Dejanska zdravniška odločitev za injekcijo je stvar osebne avtonomije, ki mora upoštevati tveganja in koristi. Zato Kongregacija za nauk vere (CDF) izrecno navaja:

…vsa cepljenja, ki so priznana kot klinično varna in učinkovita, se lahko uporabljajo mirne vesti…Hkrati praktični razum kaže, da cepljenje praviloma ni moralna obveznost in da zato mora biti prostovoljno… V odsotnosti drugih sredstev za zaustavitev ali celo preprečevanje epidemije, skupno dobro lahko priporočam cepljenje ...- "Opomba o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti Covid-19", št. 3, 5; vatican.va; "priporočilo" ni isto kot obveznost

Zato, ko je papež Frančišek dal televizijski intervju, v katerem je izjavil ... 

Verjamem, da mora moralno cepivo prevzeti vsak. To je moralna izbira, ker gre za vaše življenje, pa tudi življenje drugih. Ne razumem, zakaj nekateri to govorijo to je lahko nevarno cepivo. Če vam zdravniki to predstavljajo kot stvar, ki bo dobro potekala in nima posebnih nevarnosti, zakaj ne bi vzeli? Obstaja samomorilni zanikanje, ki ga ne bi znala razložiti, danes pa morajo ljudje vzeti cepivo. —PAPE FRANJO, intervju za italijanski informativni program TG5, 19. januarja 2021; ncronline.com

…izražal je svoje osebno mnenje ne zavezujoče za vernike, saj zelo hitro stopi izven svojega običajnega magisterija. Ni ne zdravnik ne znanstvenik z avtoriteto, da bi (zlasti na začetku uvajanja zdravila) izjavil, da te injekcije ne predstavljajo »posebnih nevarnosti« ali da je bila smrtnost virusa taka, da je bilo to potrebno.^[3]Svetovno priznani biostatik in epidemiolog, prof. John Iannodis z univerze Standford, je objavil članek o stopnji smrtnosti zaradi okužbe s COVID-19. Tu so statistični podatki, razvrščeni po starosti:

0-19: 0027 % (ali stopnja preživetja 99.9973%)
20-29 014 % (ali stopnja preživetja 99.986%)
30-39 031 % (ali stopnja preživetja 99.969%)
40-49 082 % (ali stopnja preživetja 99.918%)
50-59 27 % (ali stopnja preživetja 99.73%)
60-69 59 % (ali stopnja preživetja 99.31%) (Vir: medrxiv.org) Nasprotno, podatki so dokazali, da se tragično moti.^[4]prim Cestnine; Frančiška in velika brodoloma 

Tukaj je jasen primer, ko "pravi magisterija" ne velja. Če papež Frančišek daje vremensko napoved ali podpira eno politično rešitev pred drugo, ni nujno vezan na svoje osebno mnenje. Drug primer je Frančiškova podpora pariškemu podnebnemu sporazumu. 

Dragi prijatelji, čas teče! ... Politika cen ogljika je bistvenega pomena, če želi človeštvo ustvarjalne vire uporabljati pametno ... učinki na podnebje bodo katastrofalni, če bomo presegli prag 1.5 ° C, določen v ciljih Pariškega sporazuma. —PAPE FRANCIS, 14. junija 2019; Brietbart.com

Je davek na ogljik najboljša rešitev? Kaj pa škropljenje atmosfere z delci, kot predlagajo nekateri znanstveniki? In to je pravzaprav katastrofa za nas (po besedah ​​Grete Thunberg bo svet implodiral v približno šestih letih.^[5]huffpost.com ) Kljub temu, kar vam govorijo mediji, obstaja ne soglasje;^[6]prim Podnebna zmeda in Podnebne spremembe in velika blodnja številni podnebni strokovnjaki in priznani znanstveniki absolutno zavračajo tako podnebne kot pandemične histerike, ki jih je papež močno sprejel. Na podlagi svojega strokovnega znanja imajo v celoti pravico, da se spoštljivo ne strinjajo s papežem.^[7]Primer: sveti Janez Pavel II. je nekoč opozoril na »tanjšanje ozonskega plašča« (glej Svetovni dan miru, 1. januar 1990; vatican.va] nova histerija 90-ih. Vendar pa "kriza” je minilo in se zdaj šteje za naravni cikel, ki so ga opazili že dolgo pred uporabo zdaj prepovedanih „CFC-jev“, ki se uporabljajo kot hladilno sredstvo, in da je to morda bil načrt za bogatenje poklicnih okoljevarstvenikov in kemičnih podjetij. Ah, nekatere stvari se nikoli ne spremenijo. 

Podnebne spremembe so iz številnih razlogov postale močna politična sila. Prvič, to je univerzalno; nam je rečeno, da je vse na Zemlji ogroženo. Drugič, sklicuje se na dva najmočnejša človeška motivatorja: strah in krivdo ... Tretjič, obstaja močna konvergenca interesov med ključnimi elitami, ki podpirajo podnebno "pripoved". Okoljevarstveniki širijo strah in zbirajo donacije; zdi se, da politiki rešujejo Zemljo pred pogubo; mediji imajo dan na terenu z občutki in konflikti; znanstvene ustanove zberejo milijarde nepovratnih sredstev, ustanovijo povsem nove oddelke in sprožijo hrano strašnih scenarijev; Podjetje želi videti zeleno in dobiti velike javne subvencije za projekte, ki bi sicer izgubili gospodarstvo, na primer vetrne elektrarne in sončne elektrarne. Četrtič, Levica vidi podnebne spremembe kot popolno sredstvo za prerazporeditev bogastva iz industrijskih držav v države v razvoju in birokracijo ZN. —dr. Patrick Moore, dr., soustanovitelj Greenpeacea; »Zakaj sem skeptik glede podnebnih sprememb«, 20. marec 2015; Heartland

Glede na to, kako so svetovni voditelji izrecno izjavili, da se uporabljata »podnebne spremembe« in »COVID-19« Ravno prerazporediti bogastvo (tj. neokomunizem z zelenim klobukom) prek »Odlična ponastavitev«, je bil papež verjetno nevarno zaveden do te mere, da je mnoge dal čutiti, da so moralno dolžni vzeti injekcijo, ki zdaj očitno ubija na stotine tisoč ljudi in rani milijone drugih.^[8]prim Cestnine

…pomembno je omeniti, da je pristojnost takšnih voditeljev v zadevah, ki se nanašajo na »vero, moralo in cerkveno disciplino«, ne pa na področju medicine, imunologije ali cepiv. Kar zadeva štiri prej omenjena merila^[9] (1) cepivo pri svojem razvoju ne bi smelo predstavljati nobenih etičnih zadržkov; 2) moral bi biti prepričan v svojo učinkovitost; 3) nedvomno bi morala biti varna; 4) drugih možnosti za zaščito sebe in drugih pred virusom ne bi bilo treba. niso izpolnjene, cerkvene izjave o cepivih ne predstavljajo cerkvenega nauka in niso moralno zavezujoče za krščanske vernike; namesto tega predstavljajo »priporočila«, »predloge« ali »mnenja«, saj so zunaj področja cerkvene pristojnosti. — Rev. Joseph Iannuzzi, STL, S. Th.D., Glasilo, jesen 2021

Povedati je treba, da papeži lahko delajo napake in delajo napake. Nezmotljivost je pridržana ex katedra (»s Petrovega sedeža«). Noben papež v zgodovini Cerkve ni nikoli naredil ex katedra napake - dokaz Kristusove obljube: "Ko pride Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico." ^[10]John 16: 13 Slediti »pravemu magisteriju« torej ne pomeni pristajati na vsako besedo iz škofa ali papeževih ust, temveč le tisto, kar je v njihovi pristojnosti.

Papež Frančišek je nedavno na svoji splošni avdienci izjavil:

…pomislimo na tiste, ki so zatajili vero, ki so odpadniki, ki so preganjalci Cerkve, ki so zatajili svoj krst: Ali so tudi ti doma? Ja, tudi te. Vse. Bogkletniki, vsi. sva brata. To je občestvo svetnikov. — 2. februarja, catholicnewsagency.com

Ti komentarji se na njihovem obrazu zdijo v nasprotju s cerkvenim naukom in našo jasno sposobnostjo, da zaradi greha izgubimo občestvo z Bogom in svetniki, še manj pa kot namerno odrekanje našemu krstu. Oče Roch Kereszty, cistercijanski menih in upokojeni profesor teologije Univerze v Dallasu, je hitro ugotovil, da gre za »očetovsko spodbudo, ne za zavezujoč dokument«. Z drugimi besedami, v običajnem papeževem učiteljstvu se lahko delajo celo napake, ki zahtevajo prihodnja pojasnila, ki jih je p. Keresztyjevi poskusi,^[11]catholicnewsagency.com ali celo bratski popravek kolegov škofov.

In ko je prišel Kefa v Antiohijo, sem mu nasprotoval v obraz, ker se je očitno motil ... ko sem videl, da niso na pravi poti v skladu z resnico evangelija, sem rekel Kefi pred vsemi: »Če ti, čeprav si Jud, živiš kot pogan in ne kot Jud, kako lahko prisiliš pogane, da živijo kot Judje?" (Gal 2: 11–14)

In zato,

… Kot cerkveni edini nedeljivi magistrij nosijo papež in škofi v združitvi z njim največja odgovornost, da noben dvoumen znak ali nejasen nauk ne izhaja iz njih, kar zmede vernike ali jih zaziba v lažni občutek varnosti. —Gerhard Ludwig kardinal Müller, nekdanji prefekt Kongregacije za nauk vere; Prvi stvari, April 20th, 2018

 

Nevarnosti, s katerimi se soočamo

Trenutno je v Cerkvi velika napetost in delitev, ne le glede trenutne pandemije, ampak tudi glede naukov Cerkve. Čeprav so vprašanja telesnega zdravja pomembna, menim, da se Gospa najbolj ukvarja z vprašanji duša. 

Na primer, eden ključnih kardinalov na prihajajoči sinodi je predlagal, da se homoseksualna dejanja ne obravnavajo več kot greh.^[12]catholicculture.org To je jasen odmik od 2000 let magisterija o »veri in morali« in ni del »pravega magisterija«. Prav tovrstne spremembe, ki jih predlagajo ta kardinal in več nemških škofov, nas je Gospa pozvala, naj zavrnemo in ne sledite.

Druga nevarnost je nenehno mrmranje, ki namiguje, da je bila izvolitev papeža Frančiška neveljavna. Nekateri so poskušali razpravljati o tem, da je tako imenovana »Sv. Gallenova mafija”, ki je nastala med Benediktovo izvolitvijo, vendar je bila razpuščena med Frančiškovo, je bila dejavna pri vplivanju na izid obeh volitev na način, da je kanonsko razveljavila proces (gl. Ali so bile volitve papeža Frančiška neveljavne?). Drugi pravijo, da Benediktov odstop ni bil pravilno napisan v latinščini, zato ostaja pravi papež. Kot tak, trdijo, Benedikt predstavlja "pravo učiteljstvo" Cerkve. Toda ti argumenti so se vdrli v malenkosti, ki bi verjetno zahtevali, da bo prihodnji svet ali papež rešil, če bi bili njihovi argumenti sploh utemeljeni. V zvezi s tem bom preprosto zaključil z dvema točkama. 

Prvi je, da noben kardinal, ki je glasoval na konklavih, vključno z najbolj »konservativnimi«, nima niti toliko namignil da so bile volitve neveljavne. 

Drugi je, da je papež Benedikt izrecno in večkrat navedel, kakšne so bile njegove namere:

Glede veljavnosti mojega odstopa s petrskega ministrstva ni nobenega dvoma. Edini pogoj za veljavnost mojega odstopa je popolna svoboda moje odločitve. Ugibanja o njegovi veljavnosti so preprosto absurdna ... [Moja] zadnja in zadnja naloga [je] podpirati [papeževega] pontifikata z molitvijo. —PAPE EMERITUS BENEDICT XVI, Vatikan, 26. februarja 2014; Zenit.org

In spet se v Benediktovi avtobiografiji papeški intervjuvalec Peter Seewald izrecno sprašuje, ali je bil upokojeni rimski škof žrtev »izsiljevanja in zarote«.

To so vse popolne neumnosti. Ne, pravzaprav gre za direktno zadevo ... nihče me ni poskušal izsiljevati. Če bi to poskusili, ne bi šel, saj ne smete oditi, ker ste pod pritiskom. Prav tako ni tako, da bi zamenjal ali kaj drugega. Nasprotno, trenutek je imel - hvala bogu - občutek premagovanja težav in razpoloženja. Razpoloženje, v katerem bi človek zares lahko samozavestno prenesel vajeti na naslednjo osebo.  -Benedikt XVI., Zadnja zaveza s svojimi besedami, s Petrom Seewaldom; str. 24 (Bloomsbury Publishing)

Nekateri nameravajo torej Francoza odstaviti s prestola, da bi bili pripravljeni navesti, da papež Benedikt tu preprosto leži - virtualni ujetnik v Vatikanu. Da bi Benedikt, namesto da bi položil življenje za resnico in Kristusovo cerkev, raje rešil svojo kožo ali v najboljšem primeru zaščitil skrivnost, ki bi naredila več škode. Toda če bi bilo temu tako, bi ostareli papež zaslužni močan greh, ne samo zaradi laži, ampak tudi zaradi javne podpore človeku, ki mu je ve biti privzeto antipapež. Daleč od tega, da bi na skrivaj rešil Cerkev, bi jo Benedikt spravil v resno nevarnost.

Nasprotno, papež Benedikt je bil v svoji zadnji splošni avdienci, ko je odstopil s položaja, zelo jasen:

Ne nosim več moči službe za upravljanje Cerkve, vendar v molitveni službi ostajam tako rekoč v ogradi svetega Petra. —27. Februar 2013; vatican.va 

Benedikt XVI je znova, osem let pozneje, odstopil:

Bila je težka odločitev, vendar sem jo sprejela s polno vestjo in verjamem, da sem se dobro odrezala. Nekateri moji prijatelji, ki so nekoliko "fanatični", so še vedno jezni; niso želeli sprejeti moje izbire. Razmišljam o teorijah zarote, ki so ji sledile: tisti, ki so rekli, da je to zaradi škandala Vatileaks, tisti, ki so rekli, da je to zaradi primera konzervativnega lefebvrskega teologa Richarda Williamsona. Niso hoteli verjeti, da gre za zavestno odločitev, toda moja vest je čista. —28. Februar 2021; vaticannews.va

To je vse, da bi rekli, da bi lahko imeli papeža, kot smo imeli v preteklosti, ki prodaja svoje papeštvo, očetuje otroke, povečuje svoje osebno bogastvo, zlorablja svoje privilegije in zlorablja svojo avtoriteto. Na glavna mesta bi lahko imenoval moderniste, Judaši, da sedijo za njegovo mizo, in celo Lucifer v kurijo. Goli je lahko plesal po vatikanskih stenah, si tetoviral obraz in projiciral živali na fasado sv. Petra. In vse to bi povzročilo pretres, preobrat, škandal, delitev in žalost ob žalosti. In preizkusilo bi zveste glede tega, ali je njihova vera v človeka ali v Jezusa Kristusa. Preizkusilo bi jih, če bi se spraševali, ali je Jezus res mislil, kar je obljubil – da vrata pekla ne bodo premagala Njegove Cerkve, ali je tudi Kristus lažnivec.

Preizkusilo bi jih, ali bodo še sledili pravi magisterij, tudi za ceno svojega življenja. 

---

Mark Mallett je avtor Beseda zdaj in Končno soočenje in soustanovitelj Countdown to the Kingdom. 

 

Sorodno branje

O tem, kdo je pooblaščen za razlago Svetega pisma: Temeljni problem

O primatu Petra: Stol za rock

O sveti tradiciji: Razkrivajoči se sijaj resnice