Simona in Angela – To je čas za molitev

Gospe iz Zaro di Ischia do Simona 26. januarja 2024:

Videl sem mamo: oblečena je bila vsa v belo, s kraljičino krono na glavi in ​​belim plaščem, ki ji je pokrival tudi ramena. Na prsih je mati imela srce iz mesa, okronano s trnjem; njene roke so bile razprte v znak dobrodošlice in v desni roki je imela dolg sveti rožni venec, narejen kot iz ledenih kapljic. Vse okoli matere je bilo nešteto angelov, ki so prepevali sladko melodijo, angel pa je zvonil.

Naj se pohvali Jezus Kristus.

»Dragi moji otroci, ponovno prihajam k vam po neizmernem Očetovem usmiljenju. Otroci, to so težki časi, časi za molitev; molite, otroci, molite za mojo ljubljeno Cerkev, molite za edinost kristjanov. Otroci moji, to ni več čas za jalove prošnje ali vprašanja, čas je za molitev. Molite, otroci, izročite se v naročje Očeta, kakor otroci v naročje najbolj ljubečega očeta; le tako lahko najdeš pravi mir, pravo spokojnost – samo On ti lahko da vse, kar potrebuješ. Hči, moli z menoj.”

Veliko sem molil z mamo, potem pa je nadaljevala svoje sporočilo.

»Otroci moji, ljubim vas in vas ponovno prosim za molitev; molite, otroci moji, molite.

Zdaj vam dajem svoj sveti blagoslov.

Hvala, ker ste pohiteli k meni.”

 

Gospe iz Zaro di Ischia do Angela 26. januarja 2024:

Danes popoldne se je prikazala Devica Marija vsa oblečena v belo. Tudi plašč, ki je bil ovit okoli nje, je bil bel, širok, in enak plašč je pokrival tudi njeno glavo. Na glavi je imela Devica Marija krono iz dvanajstih sijočih zvezd. Njene roke so bile sklenjene v molitvi in ​​v rokah je imela sveti rožni venec, bel kot svetloba. Materine noge so bile bose in so počivale na svetu [globus]. Del sveta je pokrival en del Marijinega plašča; drugi del je bil nepokrit in je bil zavit v velik siv oblak. Na prsih je imela mati s trnjem okronano meseno srce, ki je močno utripalo.

Devica je imela zelo žalosten obraz, a s kančkom lepega nasmeha, kot da bi hotela prikriti svojo bolečino.

Naj se pohvali Jezus Kristus.

»Dragi otroci, hodite z menoj, hodite v moji luči, živite v luči. Prosim vas, da ste otroci luči.

Otroci, naj vas ne premaga malodušje: živite z menoj v molitvi, naj bo vaše življenje molitev.

Otroci, ko molite, sem vedno z vami. Molim s tabo in zate.

Otroci, živite v molitvi in ​​tišini, Bog je tam v tišini, Bog deluje v tišini. Molitev je vaša moč, molitev je moč Cerkve, molitev je potrebna za vaše odrešenje.

Otroci, tukaj sem, da vam pokažem pot, tukaj sem, ker vas imam rad.

Otroci, primite me za roke in ne bojte se.”

Ko je mama rekla: »Primite me za roke«, jih je iztegnila proti nam in njeno srce je ne samo začelo močno utripati, ampak je dalo neizmerno svetlobo. Potem je spet začela govoriti.

»Otroci, danes na vas izlivam številne milosti. Ljubim vas, ljubim vas, otroci: spreobrnite se!

Čakajo te težki časi, časi bolečine in trpljenja, a ne boj se, jaz sem ob tebi in ne bom te pustil samega.

Otroci, danes vas ponovno prosim za molitev za mojo ljubljeno Cerkev in za Kristusovega namestnika. Molite, otroci, ne le za vesoljno Cerkev, ampak tudi za svojo krajevno Cerkev. Veliko molite za duhovnike.«

Na tej točki me je Devica Marija prosila, naj molim z njo; medtem ko sem molil, sem imel videnje o Cerkvi.

Na koncu je vse blagoslovila.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Natisni prijazno, PDF in e-pošta
Objavljeno v objave, Simona in Angela.