Kdo je rekel, da je sprevidevnost lahka?

avtor Marka Malletta

Javno razločevanje prerokb je podobno sprehodu sredi bojišča. Krogle letijo iz tako strani — »prijateljski ogenj« ni nič manj škodljiv kot nasprotnikov.

Le malo stvari povzroča več polemik v življenju Cerkve kot njena mistika, preroki in vidci. Ne gre za to, da so sami mistiki res tako kontroverzni. Pogosto so preprosti ljudje, njihova sporočila so enostavna. Namesto tega gre za padlo naravo človeka – njegovo težnjo po pretiranem racionaliziranju, zavračanju nadnaravnega, zanašanju na lastne moči in čaščenju svojega intelekta, kar pogosto vodi do brezhibnega zavračanja nadnaravnega.

Naši časi niso nič drugačni.

Prva Cerkev je seveda sprejela dar prerokovanja, ki ga je sveti Pavel po pomembnosti štel šele za apostolsko avtoriteto (prim. 1 Kor 12). Dr. Niels Christian Hvidt, doktor znanosti, piše: »Večina učenjakov se strinja, da je imela prerokba pomembno vlogo v prvi Cerkvi in ​​da so težave, kako ravnati z njo, pripeljale do spremembe avtoritete v prvi Cerkvi, celo do oblikovanja evangelijski žanr."^[1]Krščanska prerokba – Postbiblično izročilo, str. 85 Toda sama prerokba ni nikoli prenehala.

Prerokba, kot je bila poznana v Korintu, ni več veljala za primerno za svetišče ... Vendar ni popolnoma umrlo. Namesto tega je šlo v areno z mučeniki, v puščavo z očeti, v samostane z Benediktom, na ulice s Frančiškom, v samostane s Terezijo Avilsko in Janezom od Križa, med pogane s Frančiškom Ksaverjem …. In brez imena prerokov bi imeli karizmatiki, kot sta Ivana Orleanska in Katarina Siennska, velik vpliv na javno življenje v Policija in Cerkev. —Fr. George T. Montague, Duh in njegovi darovi: Svetopisemsko ozadje krsta v Duhu, govorjenja jezikov in prerokb, Paulist Press, str. 46

Kljub temu so bile vedno težave. »Od začetka,« piše dr. Hvidt, »je bila prerokba povezana s svojo dvojnico – lažno prerokbo. Prve priče so lahko prepoznale lažne prerokbe s svojo sposobnostjo razločevanja duhov, pa tudi s svojim določenim znanjem o pravem krščanskem nauku, na podlagi katerega so bili preroki sojeni.«^[2]Prav tam. str. 84

Medtem ko je razločevanje prerokb v ozadju 2000 let cerkvenega nauka v tem pogledu dokaj preprosta vaja, se postavlja resno vprašanje: ali naša generacija še vedno ohranja sposobnost »razločevanja duhov«?

Če že, je postalo vedno manj očitno. Kot sem že pred časom zapisal v Racionalizem in smrt skrivnosti, je obdobje razsvetljenstva postavilo temelje za postopno opuščanje nadnaravnega za zgolj racionalno (in subjektivno) dojemanje sveta. Kdor verjame, da to ni okužilo same Cerkve, mora le razmisliti, v kolikšni meri je bila liturgija sama izčrpana znamenj in simbolov, ki so kazali na Onstranstvo. Ponekod so cerkvene stene dobesedno pobelili, kipe razbili, sveče ugasnili, kadilo pokadili, ikone, križe in relikvije zaprli. Uradne molitve in obredi so bili razvodeneli, njihov jezik utišal.^[3]prim O orožju maše in O maši, ki gre naprej

Toda vse to je le fizični rezultat osnovne duhovne bolezni, ki je desetletja zamajala misticizem v naših semeniščih, do te mere, da je veliko današnjih duhovnikov slabo opremljenih za spopadanje z nadnaravno resničnostjo, karizmami in duhovnim bojevanjem, še manj pa s prerokbami. .

 

Nedavne polemike

Nedavno je bilo nekaj polemik glede nekaterih vidcev in mistikov, ki smo jih razbrali v Odštevanju do kraljestva. Če ste tukaj novi, vam priporočamo, da najprej preberete našo Izjavo o omejitvi odgovornosti na Domača stran to pojasnjuje, zakaj ta spletna stran obstaja in njen postopek razločevanja v skladu z navodili Cerkve.

Tisti, ki smo ustanovili to spletno stran (glej tukaj) skupaj z našim prevajalcem Petrom Bannisterjem poznal tveganja tega projekta: klečeprdno zavračanje vsega mističnega, stereotipno označevanje naše ekipe ali naših bralcev kot »preganjalcev prikazni«, globok cinizem zasebnega razkritja med akademiki, privzeti odpor duhovščine in tako naprej. Kljub temu nobeno od teh tveganj ali groženj našemu "ugledu" ne odtehta svetopisemskega in večnega imperativa sv. Pavla:

Ne prezirajte besed prerokov, ampak vse preizkušajte; držite se dobrega ... (1 Solun 5: 20-21)

Vodil ga je Cerkev cerkve Sensus Fiidelium ve, kako v teh razodetjih prepoznati in pozdraviti vse, kar predstavlja resničen Kristusov ali njegovih svetnikov Cerkvi.  -Katekizem katoliške cerkve, n 67

Ta »pristni klic Kristusa« in Gospe nas skrbi. Pravzaprav smo imeli privilegij prejemati tedenska pisma z vsega sveta, v katerih se nam zahvaljujejo za ta projekt, odkar se je začel na praznik Gospodovega oznanjenja pred skoraj štirimi leti. Mnogi so se »spreobrnili«, pogosto dramatično. To je naš cilj – ostalo, kot je priprava na apokaliptične spremembe, je drugotnega pomena, a nikakor nepomembno. Sicer pa, zakaj bi nebesa govorila o teh časih, če sploh niso bili pomembni?

 

Zadevni vidci

V preteklem letu smo iz različnih razlogov s te spletne strani odstranili tri vidce. Prva je bila anonimna duša, ki je vidno videla številke tako imenovane »Modre knjige« sporočil Naše Gospe pokojnemu p. Stefano Gobbi. Vendar pa je Marijansko gibanje duhovnikov v Združenih državah zahtevalo, da se sporočila ne objavljajo zunaj konteksta celotne knjige, in zato smo jih na koncu odstranili.

Drugi videc je bil Fr. Michel Rodrigue Quebec, Kanada. Njegovi videoposnetki in učenja, objavljeni tukaj, so dosegli na desettisoče in spodbudili nešteto duš, da so se »prebudile« in začele jemati svojo vero resno. To bo trajen sad apostolata tega zvestega duhovnika. Kot smo podrobno opisali v objavi tukaj, vendar je določena dramatična spodletela prerokba vrgla senco na to, ali je p. Michel bi lahko veljal za verodostojen preroški vir. Brez ponovne obravnave te odločitve lahko preberete, zakaj ne objavljamo več njegovih prerokb tukaj. (Vredno je omeniti, da čeprav se je njegov škof distanciral od prerokb Fr. Michela, nikoli ni bila ustanovljena nobena uradna izjava ali komisija, ki bi preiskala in uradno izjavila o domnevnih zasebnih razkritjih.)

Tretja domnevna vidka, ki je bila odstranjena iz Odštevanja, je Gisella Cardia iz Trevignana Romana v Italiji. Njen škof je nedavno izjavil, da je treba domnevna prikazovanja njej upoštevati constat de non nadnaravno - ni nadnaravnega izvora in zato ni vredno verjeti. V skladu z našo Izjavo o omejitvi odgovornosti smo sporočila odstranili.

Vendar pa je vprašanje "zmožnosti razločevanja duhov" utemeljeno izpostavil Peter Bannister v "Teološki odgovor Komisiji na Gisella Cardia.” Še več, poleg točk, ki jih izpostavi, smo izvedeli, da je tamkajšnji škof v nedavnem intervjuju priznal, da »naloga Komisije ni bila osredotočena na stigme [na Gisellinih rokah], temveč se je osredotočila na fenomen prikazovanj. .”^[4]https://www.affaritaliani.it To je milo rečeno zmedeno.

Zdi se mi zelo nenavadno, da metodologija, ki jo je uporabila komisija škofije Civita Castellana, ni priznala organske povezave med prikazovanji, sporočili in različnimi vrstami domnevnih nadnaravnih manifestacij (vključno s stigmami v tem primeru, zlasti glede na obstoječo medicinsko dokumentacija). Zagotovo je najbolj očitna in elegantna razlaga, da takšne pojave, če so pristne, obravnavamo kot kazalce na pristnost prikazovanj in z njimi povezanih sporočil. Ali lahko sporočila, ki naj bi jih prejela Gisella Cardia, še vedno vsebujejo napake, če so pojavi resnični? Da, seveda, ker so pri sprejemanju mističnih sporočil vedno vpleteni človeški dejavniki in stvari se lahko »izgubijo pri prenosu« zaradi inherentnih omejitev prejemnika. Toda kako razumsko upravičeno je odkrito priznati, da domnevne stigme Giselle Cardije niso bile raziskane (kar pomeni ipso facto da nadnaravni izvor ni bil izključen) in še ni prišlo do sodbe constat de non nadnaravno glede dogodkov v Trevignano Romanu? ^[5]Bannister zaključuje: »Besedilo constat de non… je vsekakor negativen in presega potrditev "odsotnosti dokazov" o nadnaravnem. Lahko sklepamo le, da je škofija menila, da vprašanje stigmat za preiskavo ni relevantno, kar je milo rečeno presenetljivo in odpira več vprašanj kot odgovorov. Ali nepojasnjeno pojavljanje ran, ki ustrezajo Kristusovim v postnem času, in njihovo prav tako nepojasnjeno izginotje po velikem petku, v navzočnosti prič, nekako ni »dogodek«, ki bi ga bilo treba upoštevati?« — Peter Bannister, MTh, MPhil

Tu bi lahko rekli še več, na primer dejstvo, da so bila sporočila gospe Cardije ortodoksna, da so odmevala sporočila drugih priznanih vidcev in da so bila v skladu s preroškim konsenzom.

 

Zlom v razsodnosti

Razlog, zakaj to poudarjam, je, da smo zasledili določenega katoliškega duhovnika, dobro znanega v krogih Božanske volje, ki je to spletno stran obtoževal, da promovira "lažne vidce". To obrekovanje traja že nekaj časa, kar je vznemirilo mnoge, ki so nekoč zaupali v njegovo razsodnost. Poleg tega razkriva osnovno pomanjkanje razumevanja procesa "razločevanja duhov" in namena te spletne strani.

Nobene prerokbe tukaj ne razglašamo za resnično (razen če je očitno izpolnjena) – niti prerokb priznanih vidcev, za katerih sporočila bi lahko rekli, da so v najboljšem primeru vredna verovanja. Namesto tega Odštevanje do kraljestva obstaja zato, da s Cerkvijo preprosto razločimo resna in bolj verodostojna sporočila, ki naj bi bila iz nebes.

Spomnimo se, da je sveti Pavel prosil preroke, naj vstanejo v zboru in razglasijo svoje sporočilo:

Dva ali trije preroki naj govorijo, drugi pa razsojajo.  (1. Kor. 14: 29–33)

Vendar, če je Pavel ali skupina vernikov menilo, da določeno sporočilo ali prerok ni verodostojen, ali to pomeni, da so »spodbujali lažne vidce«? To je seveda smešno. Kako drugače ugotoviti verodostojnost domnevne prerokbe, razen če je videc preizkušen? Ne, Pavel in zbor sta pravilno razločevala, kaj je predstavljalo »pristni Kristusov klic« in kaj ne. In to je tisto, kar poskušamo tudi tukaj.

Že tedaj se zdi, da je Cerkev velikokrat tragično zatajila v svojih izjavah o svetnikih in mistikih. Od svete Ivane Orleanske, do svetega Janeza od Križa, do fatimskih vidcev, do svete Favstine, svetega Pija itd. razglašeni so bili za "lažne", dokler niso bili na koncu ugotovljeni kot resnični.

To naj bo opozorilo tistim, ki so tako pripravljeni kamenjaj preroke, še manj tisti, ki so preprosto ponudili platformo za svoje razločevanje.

 

O Božji služabnici Luisi Piccarreti

Nazadnje je pricurljalo zaupno pismo med kardinalom Marcellom Semerarom iz dikasterija za zadevo svetnikov in škofom Bertrandom iz Mendesa, predsednikom doktrinarne komisije škofovstva v Franciji. Pismo navaja, da je bila zadeva za beatifikacijo Božje služabnice Luise Piccarreta začasno prekinjena.^[6]prim La Croix, Februar 2, 2024 Navedeni razlogi so bili »teološki, kristološki in antropološki«.

Vendar majhna, nadaljnja razlaga v pismu izda tisto, kar se zdi hudo napačno predstavljanje Luisinih spisov, ki ne vsebujejo samo 19. imprimaturs in nihil obstats (dodeli imenovani censor librorum, ki je sam kanonizirani svetnik, Hannibal di Francia), vendar sta jih pregledala dva teološka cenzorja, ki ju je imenoval Vatikan.^[7]prim O Luizi in njenih spisih Oba sta neodvisno ugotovila, da so bila njena dela brez napak - kar ostaja trenutni pogled na lokalno navadnost, uveljavljen pred dvanajstimi leti:

Želim nagovoriti vse tiste, ki trdijo, da ti spisi vsebujejo doktrinarne napake. Tega do danes še nikoli ni podprla nobena izjava Svetega sedeža niti osebno jaz ... te osebe povzročajo škandal vernikom, ki se s temi spisi duhovno negujejo, kar vzbuja tudi sum tistih, ki smo goreči v prizadevanjih vzroka. —Arhiepiskop Giovanni Battista Pichierri, 12. november 2012; danieloconnor.files.wordpress.com

Vendar to korejskih škofov ni ustavilo, da ne bi nedavno obsodili njenih zapisov. Vendar so njihove obtožbe zoper dela tega svetega mistika tako problematične, da je naš kolega prof. Daniel O'Connor objavil prispevek zavračanje njihovih sklepov v interesu pravilne teološke razprave, glede na legendarno svetost in odobravanje tega Božjega služabnika.

V mojem članku O Luisi in njenih zapisih, Dolgo sem razložil dolgo in neverjetno življenje te italijanske mističarke, ki je napisala 36 zvezkov - a le zato, ker ji je tako naročil njen duhovni vodja, sveti Hanibal. Večino časa je živela samo od evharistije in bila včasih cele dneve v ekstatičnem stanju. Bistvo njenih sporočil je enako kot pri zgodnjih cerkvenih očetih: da pred koncem sveta, Kristusovo kraljestvo Božje volje bo kraljeval »na zemlji kakor v nebesih«, kot že 2000 let vsak dan molimo v »Oče naš«.^[8]prim Kako se je izgubila doba

Zato so ostre obtožbe, ki jih vidimo od laikov in duhovnikov, ki te spise razglašajo za »demonske«, same po sebi »znamenje časa«. Kajti širjenje spisov je bistvena priprava na prihajajočo dobo miru.^[9]"Čas, v katerem bodo ti spisi objavljeni, je sorazmeren in odvisen od razpoloženja duš, ki želijo prejeti tako veliko dobro, kakor tudi od prizadevanja tistih, ki se morajo potruditi, da bodo njegovi trobentači z darovanjem. žrtev oznanjevanja nove dobe miru ...« - Jezus do Luise, Dar življenja v božji volji v spisih Luisa Piccarreta, n. 1.11.6. Če jih želimo zatreti - in zdaj so v Koreji - potem smo se zagotovo nevarno približali "Dan pravičnosti«, o katerem je Jezus govoril sveti Favstini.

Lahko bi rekli še več, vendar se nisem lotil pisanja knjige. Razločevanje prerokb ni bilo vedno enostavno. Še več, sporočilo prerokov je bilo v zgodovini odrešenja redko sprejeto v najboljših časih ... in običajno so »cerkveni« tisti, ki jih kamenjajo.

V istem času, ko so se po svetu širile obsodbe Giselle in Luise, so se širila tudi mašna branja tistega tedna:

Od dne, ko so vaši očetje zapustili egiptovsko deželo, do tega dne,
Neumorno sem ti pošiljal vse svoje služabnike preroke.
Vendar me niso ubogali niti me niso upoštevali;
otrdeli so svoje vratove in storili hujše od svojih očetov.
Ko jim spregovorite vse te besede,
tudi vas ne bodo poslušali;
ko jih pokličete, se vam ne bodo oglasili.
Reci jim:
To je narod, ki ne posluša
na glas GOSPODA, svojega Boga,
ali opravite popravek.
Zvestoba je izginila;
beseda sama je pregnana iz njihovega govora. (Jeremija 7; prim. tukaj)