Sveto pismo – prava ljubezen, resnično usmiljenje

Kdo izmed vas ima sto ovc in izgubi eno od njih
devetindevetdesetih ne bi pustil v puščavi
in iti za izgubljenim, dokler ga ne najde?
In ko ga najde,
z velikim veseljem si ga naloži na ramena
in ob prihodu domov,
skliče prijatelje in sosede ter jim reče,
'Veselite se z mano, ker sem našel svojo izgubljeno ovco.' 
Povem vam, na enak način
več veselja bo v nebesih nad enim grešnikom, ki se pokesa
kot več kot devetindevetdeset pravičnih ljudi
ki ne potrebujejo kesanja. (Današnji evangelij, Lk 15:1-10)

 

To je morda eden najbolj nežnih in pomirjujočih odlomkov iz evangelijev za tiste, ki so izgubljeni ali za tiste, ki si prizadevajo za svetost, pa so se ujeli v greh. Tisto, kar pritegne Jezusovo usmiljenje na grešnika, ni samo dejstvo, da je eno od njegovih jagnjet izgubljeno, ampak to, se je pripravljeno vrniti domov. Kajti v tem evangeljskem odlomku je implicirano, da grešnik dejansko se želi vrniti. Veselje v nebesih ni zato, ker je grešnika našel Jezus, ampak prav zato, ker je grešnik se pokesa. V nasprotnem primeru Dobri pastir tega skesanega jagnjeta ne bi mogel položiti na svoja ramena, da bi se vrnil »domov«.

Lahko si predstavljamo, da je med vrsticami tega evangelija dialog v ta namen ...

Jezus: Uboga duša, iskal sem te, ti, ki si zabredla in ujeta v grmovju greha. Jaz, ki sem LJUBEZEN sama, te želim razplesti, pobrati, previti tvoje rane in te odnesti Domov, kjer te lahko vzgojim v celovitost — in svetost. 

Jagnjetina: Da, Gospod, spet mi je spodletelo. Odšel sem stran od svojega Stvarnika in kar vem, je res: da sem ustvarjen, da ljubim tebe in svojega bližnjega kot samega sebe. Jezus, odpusti mi ta trenutek sebičnosti, namernega upora in nevednosti. Žal mi je za moj greh in želim se vrniti domov. Toda v kakšnem stanju sem! 

Jezus: Otrok moj, poskrbel sem zate - zakrament, s katerim te želim ozdraviti, obnoviti in odnesti domov v srce našega Očeta. Če bi bila duša kot razpadajoče truplo, tako da s človeškega vidika ne bi bilo [upanja] na obnovo in bi bilo vse že izgubljeno, pri Bogu ni tako. Čudež Božanske usmiljenosti v celoti obnovi to dušo. Oh, kako bedni so tisti, ki ne izkoristijo čudeža Božjega usmiljenja! ^[1]Jezus do svete Favstine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1448

Jagnjetina: Usmili se me, Bog, po svoji usmiljeni ljubezni; v svojem obilnem sočutju izbriši moje grehe. Temeljito operi mojo krivdo; in mojega greha me očisti. Kajti poznam svoje prestopke; moj greh je vedno pred menoj. Čisto srce ustvari mi, Bog; obnovi v meni stanovitnega duha. Povrni mi veselje svojega odrešenja; podpiraj me z voljnim duhom. Moja žrtev, o Bog, je zlomljen duh; skesanega, ponižanega srca, o Bog, ne boš zaničeval.^[2]iz psalma 51

Jezus: O duša, potopljena v temo, ne obupaj. Vse še ni izgubljeno. Pridite in se zaupite svojemu Bogu, ki je ljubezen in usmiljenje ... Naj se nobena duša ne boji, da se mi približa, čeprav so njeni grehi tako škrlatni ... Ne morem kaznovati niti največjega grešnika, če se sklicuje na moje sočutje, ampak na nasprotno, opravičujem ga s svojim nedoumljivim in nedoumljivim usmiljenjem. ^[3]Jezus do svete Favstine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486, 699, 1146

Jagnjetina: Gospod Jezus, kakšne so te rane na tvojih rokah in nogah in celo na tvojem boku? Ali ni bilo vaše telo obujeno od mrtvih in popolnoma obnovljeno?

Jezus: Mali moj, ali nisi slišal: »Tvoje grehe sem v svojem telesu nosil na križ, da bi brez greha živel za pravičnost. Z Mojimi ranami ste bili ozdravljeni. Kajti zašli ste kakor ovce, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.«^[4]prim. 1 Pet 2:24-25 Te rane, otrok, so Moje večno oznanilo, da sem Usmiljenje samo. 

Jagnjetina: Hvala ti, moj Gospod Jezus. Prejemam tvojo ljubezen, tvoje usmiljenje in si želim tvojega ozdravljenja. Pa vendar sem odpadel in uničil tisto dobro, kar bi lahko naredil. Ali res nisem vsega pokvaril? 

Jezus: Ne prepirajte se z mano glede vaše bednosti. V veselje mi boste, če mi boste predali vse svoje težave in žalosti. Nakopal vam bom zaklade svoje milosti. ^[5]Jezus do svete Favstine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1485 Poleg tega, če vam ne uspe izkoristiti priložnosti, ne izgubite miru, ampak se globoko ponižajte pred Menoj in se z velikim zaupanjem popolnoma potopite v Moje usmiljenje. Na ta način pridobiš več kot izgubiš, ker je skromni duši podeljeno več naklonjenosti, kot si je duša sama želi...  ^[6]Jezus do svete Favstine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1361

Jagnjetina: O Gospod, ti nisi le Usmiljenje, ampak Dobrota sama. Hvala, Jezus. Ponovno se polagam v tvoje sveto naročje. 

Jezus: pridi Pohitimo v Očetovo hišo. Kajti angeli in svetniki se že veselijo vaše vrnitve ... 

To Jezusovo Božje usmiljenje je srce evangelija. A žal danes, kot sem pred kratkim napisal, obstaja proti evangeliju ki izhaja iz an proti cerkvi ki skuša izkriviti to veličastno resnico Kristusovega srca in poslanstva. Namesto tega an proti usmiljenju se podaljšuje - tisti, ki govori nekaj takega ...

Wolf: Uboga duša, iskal sem te, ti, ki si zabredla in ujeta v grmovju greha. Jaz, ki sem sama STRPNOST in VKLJUČEVANJE, želim ostati tukaj z vami — da vas spremljam v vaši situaciji in vam izrečem dobrodošlico ...  kot si. 

Jagnjetina: Kot sem?

Wolf: Tak kot si. Se že ne počutiš bolje?

Jagnjetina: Se vrnemo v Očetovo hišo? 

Wolf: Kaj? Se vrniti k tistemu zatiranju, pred katerim ste bežali? Se vrniti k tistim arhaičnim zapovedim, ki vas oropajo sreče, ki jo iščete? Se vrniti v hišo poniževanja, krivde in žalosti? Ne, uboga duša, kar je potrebno, je, da ste prepričani v svoje osebne odločitve, da oživite svoje samospoštovanje in vas spremljajo na vaši poti do samoizpolnitve. Želite ljubiti in biti ljubljeni? Kaj je s tem narobe? Pojdimo zdaj v Hišo ponosa, kjer te ne bo nihče več obsojal ... 

Želim si, dragi bratje in sestre, da bi bilo to le fikcija. Ampak ni. Gre za lažni evangelij, ki pod pretvezo, da prinaša svobodo, dejansko zasužnjuje. Kot je naš Gospod sam učil:

Amen, amen, pravim ti: vsak, kdor greši, je suženj greha. Suženj ne ostane večno v hiši, ampak sin vedno ostane. Torej, če te sin osvobodi, potem boš resnično svoboden. (Jn 8: 34-36)

Jezus je tisti Sin, ki nas osvobaja — od česa? Iz suženjstvo greha. Satan, ta peklenska kača in volk, na drugi strani ...

… prihaja samo zato, da krade, klaje in uničuje; Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Jaz sem Dobri pastir. (John 10: 10)

Danes je glas proticerkve — in mafije ^[7]prim Rastoča mafija, Barbari pri vratih, in Reframers ki jim sledi — postaja vse glasnejši, arogantnejši in nestrpnejši. Skušnjava, s katero se zdaj soočajo mnogi kristjani, je, da postanejo prestrašeni in tihi; prilagoditi, ne pa osvoboditi grešnika z veselo novico. In kaj je dobra novica? Ali nas Bog ljubi? Več kot to:

... ti ga moraš poimenovati Jezus, ker bo rešil svoje ljudstvo iz njihove grehe … Ta beseda je vredna zaupanja in si zasluži popolno sprejetje: Kristus Jezus je prišel na svet, da reši grešnike. (Matej 1:21; 1. Timoteju 1:15)

Da, Jezus je prišel, ne zato potrdite nas v našem grehu, ampak do shranjevanje nas "od" tega. In ti, dragi bralec, boš njegov glas izgubljenim ovcam te generacije. Kajti na podlagi svojega krsta si tudi ti »sin« ali »hči« družine. 

Bratje moji, če se kdo med vami oddalji od resnice in ga kdo vrne, naj ve, da kdor vrne grešnika z zmote njegove poti, bo njegovo dušo rešil smrti in bo pokril množico grehov ... Toda kako lahko kličejo Njega, v katerega niso verjeli? In kako lahko verjamejo vanj, o katerem še niso slišali? In kako lahko slišijo brez nekoga, ki bi pridigal? In kako lahko ljudje pridigajo, če niso poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge oznanjevalcev dobre novice!(Jakob 5:19-20; Rimljanom 10:14-15)

 

 

—Mark Mallett je avtor knjige Beseda zdaj, Končno soočenje, in soustanovitelj Countdown to the Kingdom

 

Sorodno branje

Proti usmiljenju

Pristna usmiljenost

Veliko pribežališče in varno pristanišče

Tistim v smrtnem grehu